Osem vrst eksotičnega sadja in zelenjave, ki rastejo v Rusiji

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Kivi ali aktinidija

Kivi

Za domovino kivija velja Kitajska, zato ga znanstveniki tudi imenujejo kitajska aktinidija. Poleg same Kitajske so med glavnimi izvozniki te shrambe vitamina C še Italija, Nova Zelandija, Čile, Grčija in Francija. V Rusiji kivi gojijo v Krasnodarskem okraju in na Krimu. Več manjših sort pa gojijo tudi na Daljnem vzhodu.

2. Kurkuma in žafran

Kurkuma in žafran

Na prvi pogled sta žafran in kurkuma (ali "indijski žafran", kot ji pravijo) zelo daleč od ruske kuhinje. V svetu so najbolj znani indijski kašmirski, španski, iranski ali maroški žafran. Kljub temu se tako kurkuma kot žafran uspešno pridelujeta v južnih regijah Rusije - na Kavkazu in Krimu. In to v takšnih količinah, da jih je dovolj tudi za izvoz.

3. Marakuja

Marakuja

Ta južnoameriški sadež s temno vijoličasto ali rumeno lupino in sladko pulpo ima rad vroče podnebje. V Rusiji so najbolj primerno našli v Krasnodarskem okraju. Tukaj lahko marakuja raste tudi na odprtem terenu. Po besedah lokalnih kmetov so plodovi veliki in sladki kot tropsko sadje. Vendar je sajenje trenutno v poskusni fazi in še ni doseglo industrijskega obsega.

4. Amarant

Amarant

Amarant ali temeljno živilo Aztekov se aktivno goji v državah Južne Amerike, na Kitajskem, v ZDA in v nekaterih državah v Afriki in Evropi. Zanimivo je, da so amarant v Rusiji aktivno uporabljali v kulinariki in verskih obredih v času stare Rusije - takrat je simboliziral moč, blaginjo in nesmrtnost. V 18. stoletju v času Petra Velikega in pod vplivom Zahoda pa je izgubil svoj pomen in se v kulinariki umaknil pšenici in rižu.

V zadnjih dvajsetih letih se je zanimanje za amarant ponovno povečalo; spomnili so se, da gre za izjemno koristen proizvod. Na srečo je podnebje srednjega pasu Rusije, južne Sibirije in Daljnega vzhoda zelo primerno za njegovo gojenje - tukaj uspe zrasti in dozoreti v 90-120 toplih dneh.

5. Artičoka

Artičoka

To je za evropske države precej znana zelenjava, vendar v Rusiji še ni zelo razširjena. Hkrati pa ne moremo reči, da je neznana. Peter Veliki naj bi bil po obisku Evrope zasvojen z artičokami in naj ne bi sedel k večerji, če jih ne bi bilo na mizi. V Rusiji jih danes gojijo na zasebnih kmetijah, predvsem v Krasnodarski regiji.

6. Grenka melona (Momordica charantia)

Grenka melona

Eksotično vzpenjalko, ki izvira iz tropskih krajev jugovzhodne Azije - grenko melono - uspešno gojijo na jugu Rusije. Pravijo ji tudi "indijsko granatno jabolko", saj se pod "krokodiljo" kožico se skrivajo zrna, podobna granatnemu jabolku. Po okusu je podobna buči z rahlo grenkobo, kar pa ne ovira pri pripravi okusnih jedi iz nje.

7. Asimina (indijanska banana)

Asimina

Asimina ali indijanska banana ali paw paw, ki izvira iz Severne Amerike, ostaja še vedno eksotična za Rusijo, čeprav je zelo nezahtevna. Asimina z velikimi plodovi kremastega okusa raste na revnih tleh in prenese tudi zmrzal do -30°C, zato jo najpogumnejši vrtnarji sadijo v predmestju Moskve. Vendar se najbolje počuti na obali Črnega morja.

8. Žižola

Žižola

Žižola ali kitajski datelj, kot ga tudi imenujejo, ni velik ljubitelj ruskega mraza. Njegova najnižja temperatura je -15°C. Čeprav ga gojijo na Daljnem vzhodu in v Sibiriji, so njegovi najboljši pridelki na jugu države (v Kubanu in na Severnem Kavkazu). Priljubljene so sorte iz osrednje in severne Kitajske. So nezahtevne - rastejo tudi na revnih tleh, za zimo jih ni treba pokrivati, sadike pa se sadijo v odprto zemljo. Na drevesih nato zrastejo majhni, vendar sladki plodovi.