Stalingrajska Madona: kako je nemški vojaški zdravnik narisal ikono

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Nemec Kurt Reuber je najprej postal duhovnik, nato zdravnik, jeseni 1939 pa je bil vpoklican v Wehrmacht. V vojski je začel slikati in doživel hudo duševno preobrazbo. Ko se je leta 1942 znašel sredi najbolj krvave bitke v zgodovini človeštva pri Stalingradu, je Reuber na hrbtno stran šolskega geografskega zemljevida z ogljem narisal Madono z otrokom in njeno podobo obdal z napisom: "Svetloba. Življenje. Ljubezen."

"Siva masa brez človeškega dostojanstva"

Nemški grenadirji pred Stalingradom, 1942

Kurt Reuber se je leta 1906 rodil v evangeličanski družini in se na vztrajanje staršev duhovno izobraževal ter postal duhovnik v vasi Wichmannshausen pri Hessnu. Toda že kot otrok je Kurt sanjal o tem, da bi postal zdravnik, zato je, medtem ko je že opravljal duhovniško službo, pridobil zdravniški naziv, jeseni 1939 pa je bil vpoklican v Wehrmacht.

Kurt Reuber, avtoportret. Ta portret se nahaja v Klostru Kirchberg, ni jasno, ali gre za izvirnik ali kopijo. Napis se glasi "jaz, v trdnjavi Stalingrad", datiran je na 5./6. januar 1943. Na dnu je zapis: "ni dokončan, ker mi poveljnik sporoča, da bomo takoj odšli".

Ni znano, ali je bil Reuber prepričan nacist. Njegova stališča so se tako kot pri mnogih Nemcih z napredovanjem vojne spreminjala. Leta 1941 je domov pisal, da bo sovjetska vojska kmalu poražena, prebivalstvo na zasedenih ozemljih pa je označil za "sivo maso brez človeškega dostojanstva, ki nima moči za obnovo".

Toda že leto dni pozneje je zdravnik začel razmišljati drugače: "Spoznal sem čudovite ljudi ... Toliko potokov krvi in solz, groze duše in telesa je šlo skozi to deželo ...".

"23. avgust 1942. Po obsežnem naletu Hitlerjevega letalstva."

Jeseni 1942 je Reuber dobil dopust, vendar so ga dva dni pred obkolitvijo nemških enot vpoklicali nazaj v enoto. Tako se je Reuber skupaj s svojimi soborci znašel v epicentru najbolj krvave bitke v zgodovini človeštva - v Stalingradu. Po različnih ocenah je bilo na obeh straneh v tej bitki ubitih, ranjenih in pogrešanih približno 2,5 milijona ljudi (Nemčija in njeni zavezniki so z ujetniki izgubili približno 1,5 milijona).

Ikona na hrbtni strani šolskega zemljevida

Stalingrajska Madona

Kurt je med vojno ustvaril več kot 150 risb. Najbolj znana pa se je pojavila v Stalingradu na predvečer katoliškega božiča leta 1942. Gre za preprosto risbo z ogljem na hrbtni strani šolskega geografskega zemljevida: Madona, popolnoma zavita v tančico, drži v naročju dojenčka Kristusa. "Ko so se odprla vrata in so vstopili moji spremljevalci, so se kot onemeli ustavili v osupli tišini, osupli nad sliko, obešeno na glineni steni, pod katero je gorela luč na polenu, zabodenem v glineno steno. Vsi božični prazniki so minili pod vtisom slike in besed, ki so jo uokvirjale: svetloba, življenje, ljubezen," je zapisal v svoj dnevnik.

Ranjeni nemški ujetnik, ki ga vojak Rdeče armade pelje v ujetništvo, Stalingrad, februar 1943

Ko je sovjetska vojska zavzela Stalingrad, so Nemci še naprej prejemali pomoč iz zraka - nekatere vojake so celo evakuirali. Med evakuiranimi je bil tudi ranjen Reuberjev kolega, ki mu je umetnik podaril svoje risbe. Zdravnikova družina, ki ji je podaril svoja dela, jih je nazadnje podarila spominski cerkvi cesarja Viljema v Berlinu.

Spominska cerkev cesarja Viljema

Stalingrajska Madona je še zmeraj tam, njena kopija pa je bila podarjena katoliški cerkvi svetega Nikolaja v Volgogradu (nekdanji Stalingrad).

Zakaj je bila bitka za Stalingrad tako pomembna?