Hotel Leningrajski: Zgodba o arhitekturni mojstrovini
Čeprav je ta nebotičnik najnižji od vseh sedmih (skupaj s stolpom meri le 139 metrov), je po svoje izjemen.
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
Legendarni hotel Leningrajski je bil zgrajen tik nad podzemnima rekama Ribinka in Čečera.
Zaradi tega je bilo treba nebotičnik postaviti na pilote. Tako si je hotel pridobil "sovražnike".
Ne, s stavbo ni bilo nič narobe. Eden od sedmih Stalinovih nebotičnikov je bil trden in zanesljiv, projekt je nadzoroval Stalin osebno.
Toda zaradi podzemnih rek je bilo treba porabiti veliko več drage kovine za ojačitev celotne konstrukcije. In ko je na oblast prišel Nikita Hruščov, so stavbo označili za predrago.
Poleg tega niso obtožili Stalina, temveč dva arhitekta hotela - Leonida Poljakova in Aleksandra Boreckega. Odvzeli so jima Stalinove nagrade, Poljakova pa so odpustili iz Mosprojekta (Moskovske arhitekturne organizacije), in slednji je posledično dolgo časa bolehal.
Kritike hotela so se ustavile šele konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil končno priznan kot kulturna dediščina.
Čeprav je ta nebotičnik najnižji od vseh sedmih (skupaj s stolpom meri le 139 metrov), je po svoje izjemen.
Zgrajen je v slogu arhitekture Kijevske Rusije.
Glavni vhod je na primer narejen v slogu verande v lesenem teremu, dvorana v obliki oltarne niše, lestenci pa so stilizirani v obliki osrednjega lestenca v cerkvi s številnimi svečami, ki je krasil pravoslavne cerkve pred Petrom Velikim.
Mimogrede, eden od teh lestencev na vhodnem stopnišču dosega višino 15,5 metra, zavzema celoten prostor med drugim in sedmim nadstropjem hotela in je bil nekoč ovekovečen v Guinnessovi knjigi rekordov kot najdaljši na svetu.
