Decembra leta 1896 se je rodil veliki vojaški strateg Georgij Žukov
Avgusta 1939 je poskrbel za največji poraz Japonske na meji z Mandžurijo, leta 1943 pa za odločilno zmago v bitki za Stalingrad.
Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
- Naročite se na naš Telegram kanal
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
Leta 1939 je neznani general Georgij Žukov, rojen leta 1896 v kmečki družini v Kaluški guberniji (danes Kaluška regija - op.prev.), premagal Japonsko v bitki na Halkin Golu v mongolskih stepah in s tem obrnil tok japonskega širjenja proti Pearl Harbourju in evropskim kolonijam v Aziji.
Georgij Žukov in mongolski revolucionar H. Čojibalsan med bitko pri Halkin Golu leta 1939.
Njegove zmage so pomenile prelomnico v poteku vojne, saj so povzročile enega prvih porazov nemških sil, katerih napredovanje je bilo do tedaj skoraj neustavljivo. Rusi so pod njegovim poveljstvom uspeli ustaviti zadnji večji nemški napad pri Kursku, od takrat pa je pohod Rdeče armade na Nemčijo dobil neustavljiv zagon.
Žukov na naslovnici ameriške revije Life (1944)
V zadnjem delu vojne je Georgij Žukov poveljeval ruski vojski, ki je nacistični Nemčiji odvzela prestolnico.
Georgij Žukov z britanskim maršalom Montgomeryjem pri Brandenburških vratih v Berlinu (1945).
Vendar se je velikemu maršalu slabše obneslo v umazani posredniški vojni, ki se je po vojni razplamtela med komunističnimi voditelji.
V času miru je odlikovani maršal brez odlašanja začel z delom in odredil likvidacijo vseh kriminalnih dejavnosti v Odesi v najkrajšem možnem času. Tako imenovana operacija Maškarada naj bi bila njegova zamisel.
Žukov na počitnicah v Sočiju v petdesetih letih prejšnjega stoletja
Po upokojitvi je Žukov prejel pokojnino od sovjetskih oboroženih sil in začel pisati spomine z naslovom 'Spomini in razmišljanja' (v ruščini 'Vospominánija i razmišlénija'). Žukov je 18. junija 1974 umrl zaradi srčnega napada.
Portret Žukova iz leta 1971
Ali ste vedeli, da je Josif Stalin po drugi svetovni vojni zaril nož v hrbet maršalu Žukovu, in to huje, kot bi si drznil sanjati katerikoli tuji sovražnik? Preberite o tem tukaj.
