Genij v zaprtem mestu: Najbolj skrivnosten akademik v Sovjetski zvezi

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Akademik, ki ga je citiral Stephen Hawking, ni imel niti univerzitetne izobrazbe.

Pogled na mesto Arzamas-16 z letala An-2

Toda skoraj 20 let so ga varovali v zaprtem mestu Sarov: Zeldovič je vedel preveč, vodil je jedrski projekt, predvsem pa je bil genij.

Akademik Akademije znanosti ZSSR, fizik Jakov Zeldovič (1914-1987).

Doktoriral je pri 22 letih, pri 25 letih je postal doktor znanosti, pri 29 letih pa je prejel prvo od svojih štirih Stalinovih nagrad.

Gradnja tovarne št. 550, ki je leta 1947 postal ena od delavnic tovarne št. 1, v kateri so izdelovali in sestavljali dele izdelkov RDS-1.

Za odkritja na področju fizike eksplozije in teorije zgorevanja, kar je bila njegova največja strast.

Skupina zaposlenih v obratu 550 in uradniki

BM-13

Skupaj s še enim fizikom, Julijem Haritonom, je dejansko izumil atomsko bombo že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko se zanjo še nihče ni zanimal (desetletje pozneje je bila sprejeta in preizkušena različica njegovega kolega, akademika Saharova).

Akademik Jurij Hariton ob prvem izdelku KB-11 - RDS-1, katerega znanstveni razvoj je vodil.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil soavtor vodikove bombe RDS-6c, ki je bila 20-krat močnejša od atomske bombe.

Eksplozija RDS-1

Zeldovičev najbolj ambiciozen projekt pa se je zgodil leta 1958, leto pred tem, ko je bila na Luno poslana sovjetska sonda Luna-2. Sonda je bila prvo vesoljsko plovilo na svetu, ki je pristalo na površini satelita.

Pogled na epicenter eksplozije

Zeldovič je leto pred misijo predlagal, da bi sondo oborožili z jedrskim nabojem in dobesedno razstrelili Luno. Zakaj? Na kratko, da bi dokazal vojaško in vesoljsko premoč ZSSR in da bi "to lahko zabeležil vsak vesoljski observatorij s pogledom, usmerjenim v Luno".

Luna skozi objektiv teleskopa. Posnetek iz oddaje Centralne televizije "Pol ure ob teleskopu" (poročanje z državnega inštituta Sternberga v Moskvi).

Da, nora zamisel, ki pa je imela v tistem času veliko privržencev. Na srečo so se odločili, da tega raje ne izvedejo. Tveganje, da bi bojna glava zgrešila polet in padla na Zemljo, je bilo preveliko.

Akademik Akademije znanosti ZSSR, fizik Jakov Zeldovič.