To mesto je bilo več stoletij orožarska prestolnica Rusije (SLIKE IN FOTOGRAFIJE)

Boris Jegorov

14 júl 2022

Tula je dobavljala orožje ruski vojski v skoraj vsaki vojni, v kateri je Rusija sodelovala od 18. stoletja.

Spoštovani bralci!

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

Naročite se na naš Telegram kanal
Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Tula že stoletja kuje orožje, postala je kot orožje samo," so vrstice iz stare sovjetske pesmi, ki je v celoti posvečena slavnemu ruskemu mestu orožarjev. V ruski zgodovini zadnjih tristo let je težko našteti vojaški spopad, v katerem ni bilo uporabljeno orožje iz Tule.

Tula, ki leži 200 km južno od Moskve, je svojo zgodovinsko pot začela v 12. stoletju kot majhna trdnjava Rjazanske kneževine, izgubljena v gostih gozdovih. Leta 1503 je bilo že tako obsežno mesto priključeno Veliki Kneževini Moskovski, kjer so ga uporabljali kot ščit pred napadi krimskih Tatarov.

Leta 1521 so v mestu dokončali gradnjo kamnitega Kremlja, ki je od takrat večkrat uspešno prestal številne sovražne napade. Leta 1552 je Tulo oblegal 30-tisočglavni krimski khan Devlet I. Girej, ki je "ves dan vdiral v mesto in ga zbijal s topovi, streljal s konkavnimi topovskimi kroglami in puščicami, na mnogih mestih pa so bila dvorišča v plamenih". Tatari so poskušali prodreti v osrčje ruskih dežel in carju Ivanu IV Groznemu preprečiti pohod na Kazan, vendar je junaška obramba prebivalcev Tule preprečila vse njihove načrte.

Sredi 17. stoletja se je meja Ruske države premaknila proti jugu. Tula je ostala globoko v notranjosti. Bližina prestolnice, uspešna lega na križišču trgovskih poti in bogata nahajališča rjavega železa so mestu omogočili, da se je iz obrambne postojanke spremenilo v pomembno industrijsko središče. Po naročilu carja Fjodorja Aleksejeviča so se tu naselili številni kovači, ki so opravljali "vladarjev orožarski posel".

15. februarja 1712 je car Peter I. odredil, "da se v Tuli zgradijo tovarne, v katerih bi lahko vrtali in brusili puške in pištole, meče in nože pa bi lahko ostrili z vodo". Tako je bila ustanovljena najstarejša ruska tovarna orožja. Tovarna je kmalu začela aktivno oskrbovati rusko vojsko, ki se je takrat spopadala s Švedi.

Med domovinsko vojno leta 1812 in kampanjo ruske vojske v tujini 1813-1814 so puškarji iz Tule na fronto dobavili približno 600 tisoč pušk. Več kot polovica vseh pušk in skoraj vsi strojni puškomitraljezi ruske vojske med prvo svetovno vojno so bili izdelani prav v Tuli.

V orožarski tovarni v Tuli so v različnih obdobjih delali takšni mojstri, kot so Sergej Mosin, avtor znamenite puške 3-pogonske iz leta 1891, Fjodor Tokarev, konstruktor pištole TT in puške SVT-38/40, ter Vasilij Degtjarjov, konstruktor ene glavnih strojnic Rdeče armade med drugo svetovno vojno. Tudi sam se je rodil v Tuli v družini dednih puškarjev.

Poleg množične proizvodnje orožja so se spretni obrtniki v Tuli ukvarjali tudi s proizvodnjo posameznih kosov po posebnih naročilih. Svečane in lovske puške, okrašene z zlatom, srebrom, slonovino in biserom, izdelane za potrebe carskega dvora in voditeljev Sovjetske zveze, so postale prave umetnine.

Tula še danes oskrbuje rusko vojsko. V mestu in regiji deluje 25 obrambnih podjetij. Danes so prepoznavni proizvodi orožarjev Tule med drugim raketni sistem zemlja-zrak "Pancirj"(Oklep)-S1, ročni pehotni metalec ognja "Šmelj" (Čmrlj) in raketni sistem "Smerč" (Vodena troba) za večkratno izstrelitev.